Ko sem nekaj časa nazaj začel s prodajo izdelkov, sem bil prepričan, da to ne bo preveč zahtevno. S podjetjem smo namreč imeli svoj izdelek, na katerega sem bil precej ponosen in sem bil tudi prepričan, da bo dobro tržil na trgu, kajti imel je kar nekaj prednosti pred konkurenco, predvsem gradbo na naravni bazi, kar mi je bilo zelo pomembno.
A čim se je začel tisti proces, da smo s podjetjem lahko sploh prišli na police trgovin, je prišlo do kar nekaj komplikacij. Tukaj je namreč kar nekaj pravnih zahtev, katerim je potrebno slediti. Tedaj smo se srečali tudi z embalažo, kajti izdelek je bilo potrebno ustrezno pakirati. Glede na to, da smo imeli izdelek grajen na naravni bazi, smo si želeli, da bi tudi embalaža bila temu primerna. Zato se nam je zdela najboljša kartonska embalaža, ki je naravna in razgradljiva. Poleg okoljskega vidika pa vpliva tudi na izkušnjo kupca in percepcijo blagovne znamke.
A na začetku se mi je zdelo vse skupaj preprosto. Na sprednjo stran bi napisal ime izdelka in za kaj sploh gre, na zadnjo pa nanizal tiste sestavine in druge potrebne reči, ki jih uveljavlja zakon. Vsaka embalaža mora namreč imeti sestavine, rok trajanja in podobno. A to ni bilo to, kar je bilo zahtevno. Prvi prototipom, ki smo ga naredili, je bil čisti podenj. Sicer je imela kartonska embalaža vse potrebne reči, ter je bila primerno oblikovana, ampak ni mi bilo všeč. Ko sem embalažo pogledal od daleč sem si moral dati roko na srce in si reči, da če bi to videl na polici v trgovini, izdelka ne bi kupil. Embalaža preprosto ni bila estetsko privlačna. Zato smo se vrnili za mizo, v roke vzeli list papirja in svinčnik, ter se dela lotili znova. Želeli smo, da bi kartonska embalaža res odražala sam izdelek, ter bi točno povedala, kaj stranka kupuje in to na estetsko privlačen način. Tedaj smo bili končno zadovoljni s tem, kar smo imeli.