Za nekoga norost, za drugega način življenja. 

Si predstavljate, da se za dva meseca skupaj z osem mesecem starim dojenčkom 'preselite' v svoj avto in se odpravite na pot? Avto vam v tem času predstavlja dom, a s to razliko, da v njem ni kuhinje, ni stranišča, tekoče vode, elektrike … temveč le skromna postelja.

Prav to sta naredila popotniška blogerja Nina in Simon Kogej. Dovolj sta imela polovičarskega življenja in nenehne razpetosti med službo in domom/družino. Medtem ko je Simon po dolgih 16 letih službovanja pri enem samem delodajalcu dal odpoved, je porodniški dopust pri Nini sprožil verižno reakcijo in padla je najpomembnejših odločitev v njunem življenju ali kot pravita sama: "Čas je, da skočiva iz cone udobja."

Sredi avgusta sta se skupaj s sinčkom in avtomobilom Toyota Landcruiser 95 za dva meseca odpravila novim dogodivščinam naproti. Glede na to, da sta v popotništvu sama že izkušena mačka, jima ta odločitev sicer ni bila tako zelo težka in eksotična. Vedno sta si želela pustiti službi in oditi v svet. Najraje kar z avtom iz Slovenije. In če si nekaj močno ter dovolj dolgo želiš, se kdaj kaj takšnega lahko tudi uresniči.

Potovanje sta sicer prilagodila sinčku Renu in ubrala malce bolj počasen tempo, s postanki za igro, počitek, prehrano. Če sta pred odhodom mislila, da bo sama vožnja predstavljala Renu večjo težavo, pa ju je Ren vsak dan znova presenečal. Brez večjih težav so dosegli svoj cilj in se z avtom iz Slovenije odpravili čez Turčijo, vse do Gruzije in Armenije.

"Na začetku je bilo težko predvsem nama. Spraševala sva se, ali ne bi bilo morda bolje oditi samo do Grčije. Ren ni bil zahteven, a največ težav sva imela kar sama s seboj in privajanjem na popolnoma nov ritem, kot sva ga bila poprej navajena," pravita popotnika.
Ren se je izkazal za pravega radovedneža. Vse ga je zanimalo. Poleg tega pa je bil prava atrakcija tudi za vse domačine, ki so jih srečevali na poti. Nosili so ga sem in tja, ga pestovali, se z njim fotografirali. "Če sva se včasih na poteh morala bolj potruditi, da smo z domačini navezali pristen stik, je zaradi Rena zdaj postalo spoznavanje sila preprosto in s tem celotna pot še toliko bolj nepozabna."

Na poti, dolgi 12.356 kilometrov, nismo imeli niti ene same slabe izkušnje. Sredi gruzijskih hribov pa se jim je zaradi off-road vožnje odlomila roka zadnjega diferenciala, ki pa so jo gruzijski mehaniki z varjenjem odlično popravili. "Takšne težave na poti se na koncu vedno izkažejo za najbolj zanimive spomine," pravita. Čeprav je bilo kdaj naporno, jima za to dogodivščino ni žal niti za sekundo in sta z njo dosegla to, kar sta od nje želela – čas samo za nas, kot družino, za povezovanje, za ustvarjanje resnično nepozabnih spominov. In če vse skupaj nadgradimo še z najino veliko ljubeznijo – potovanjem, je vse to še za odtenek bolj čarobno.

Glede na to, da Nina in Simon že dlje časa pišeta blog s popotniškimi nasveti, sta se tudi s te poti redno javljala. Njihove dogodivščine in doživetja si lahko podrobneje preberete na:

Liza - 47/2017

Članek je objavljen v reviji
Liza - 47/2017

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.