Biser severnega hrvaškega Jadrana otok Lošinj vsako poletje v svoj objem privabi lepo število turistov.

Navdušujejo se nad kristalno čistim morjem in omamnimi vonjavami borovih gozdov. Otok je del creško-lošinjskega arhipelaga, ki se razprostira na 513 kvadratnih kilometrih in šteje kar 36 otočkov.

Lošinj slovi po svoji blagodejni klimi, ki je plod razmerja med temperaturo in vlažnostjo ter zato primerna za zdravljenje alergijskih bolezni dihalnih organov. Prav zaradi ozračja in čudovite narave je otok kot nalašč za oddiha željne turiste, ki radi skočijo v bistro morje, to je zahvaljujoč neprestanemu delovanju morskih valov kristalno čisto. Med sprehodom ob obali boste opazili številne obiskovalce, ki se sproščajo v senci starodavnih borovcev, ki poraščajo otok, družbo pa jim delata tudi lovor in makija.

Bogat rastlinski svet

Zahvaljujoč iniciativi nekaterih prebivalcev so namreč na otoku konec 19. stoletja površine otočnega kamenja nasadili z borovci, blaga klima otoka pa je tudi odraz bogastva rastlinskega sveta na otoku. Na njem je namreč kar 1018 rastlinskih vrst, od tega 939 avtohtonih. Nekatere izmed rastlin so ob številnih potovanjih v svet domov prinesli lošinjski pomorski junaki, ki so jih zasadili okrog domov. Tako ob blagodejni klimi uspevajo tudi agave, kaktusi, palme, magnolije, limone, mandarine, pomaranče in smilj, nesmrtnica, ki je nadvse priljubljena v lepotni industriji, saj je učinkovita in naravna zaščita pred staranjem kože. Bujno vegetacijo je mogoče občudovati skozi celo leto, najlepše pa je v maju, ko cveti velika večina rastlinja.

Največje naselje na otoku je Mali Lošinj. "Veš, kaj je najbolj smešno pri Lošinju. Da je Mali Lošinj večji od Velega," mi je pred meseci zaupal sloviti hrvaški pevec Oliver Dragojević. Očitno je nekaj lepih besed o otoku in mestu prineslo tudi na jug, v njegovo ljubo Velo Luko. Mali Lošinj leži na južni strani lošinjskega zaliva ter je zahvaljujoč temu položaju postal pomembno pomorsko in trgovsko, danes pa tudi turistično središče.

Začetki mesta segajo daleč v 12. stoletje, ko se je 12 hrvaških družin naselilo v vzhodnem zalivu Sv. Martin. Prvi priseljenci so bili živinorejci in poljedelci, ki so pozneje kmetijske pripomočke zamenjali za ribolov. S tem se je Lošinj razvil v pomembno pomorsko središče in v 19. stoletju zaplulo v t. i. zlato obdobje. Mala vas se je spremenila v pomorsko mesto, s krizo pomorstva pa se je zdelo, da bo za večno utonilo v pozabo. Zahvaljujoč zdravstvenim učinkom klime ter razvijanju turizma pa je otok vnovič postal pomembna točka hrvaškega turističnega zemljevida in obrnil novo poglavje v zgodovini.

Lošinjski delfini

Družbo vam bodo na otoku Lošinju delali tudi delfini, ki se v zgodnjih jutranjih urah radi igrajo ob obalah otoka. Prebivalci otoka so čudovita morska bitja začeli bolje spoznavati leta 1987 s projektom Jadranski projekt delfin, danes pa so lošinjski delfini ena izmed najbolje raziskanih skupin v vsem Sredozemlju. Število 'morskih obiskovalcev otoka' strokovnjaki ocenjujejo na 180, njihov življenjski prostor pa ogrožajo številne nevarnosti, med drugim tudi ribolov. Za ohranitev delfinov se borijo tudi na Lošinju, kjer so pred leti začeli kampanjo, namenjeno prostovoljcem, ki nekaj dni preživijo v njihovi bazi v Velem Lošnju in prebivalce morja bolje spoznajo tudi na terenu.

Besedilo: Nika Arsovski

Liza - 35/2017

Članek je objavljen v reviji
Liza - 35/2017

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.