Slavoloke so nekoč gradili, da so z njimi pokazali vladarjevo slavo in poveličevali cesarja. Po navadi so bili enostavne oblike in postavljeni na pomembnih položajih v mestu.

Slavolok je spomeniška struktura v obliki loka ali oboka z enim ali več prehodi. Čeprav so slavoloki, kot jih poznamo še danes, povezani z rimsko arhitekturo, so podobne obokaste spomenike postavljali že Hetiti, Asirci, Babilonci, antični Grki v Mikenah in Etruščani. Stari Rimljani so se od Etruščanov naučili, kako zgraditi učinkovit lok, ter to uporabljali pri gradnji akvaduktov, amfiteatrov, mostov in kupolastih templjev.

Slavoloke so Rimljani začeli postavljati v spomin na zmagovite generale, ustanovitev nove kolonije, pri gradnji ceste ali mostu, ob smrti člana cesarske družine ali v čast novega cesarja.

Prvi slavoloki so bili enolični, zgrajeni kot polkrožni lok med dvema širokima opornikoma, prek njiju je ležala atika s posvetitveno ploščo, na vrhu pa je bil spomenik ali kvadriga slavljenca. V času cesarja Avgusta so jih začeli členiti s stebri, pilastri, ogredjem, edikulami, streho in drugimi elementi. Rimljani so gradili slavoloke po vsem cesarstvu, v Rimu jih je bilo do četrtega stoletja našega štetja postavljenih 36. Danes je ohranjenih rimskih slavolokov okoli 50, večina pa stoji ob mediteranskem 'bazenu'.

Od renesanse do 19. stoletja so slavoloke znova gradili po rimskem vzoru, gradijo pa se tudi v moderni dobi – nekaj jih je bilo zgrajenih v 21. stoletju.

  • Najbližji rimski slavolok si lahko ogledate v Trstu (Riccardov slavolok) ali
  • Pulju (Sergejev slavolok),
  • postrimski pa je najbližji v Münchnu (Siegestor).

Sprehodili smo se skozi nekaj slavnih slavolokov:

Liza - 7/2017

Članek je objavljen v reviji
Liza - 7/2017

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.