Seks je super. Ne zgolj zato, ker zna biti zabavno in aktivno preživljanje časa v dvoje (ali več, če vam to prija), ampak tudi zato, ker ljudje skorajda ekskluzivno prihajamo na ta svet prav prek te aktivnosti.

Glede na to, da ljudje seksamo, že odkar obstajamo, bi verjetno lahko sklepali, da smo na tem področju že vrhunski mojstri.

A kljub vsemu nam je seks uspelo zakomplicirati do te mere, da danes potrebujemo nešteto vodnikov in nasvetov ne le o tem, kako nepričakovane neprijetnosti in čudne zvoke ob trenju dveh teles izvajati na čim bolj sprejemljiv način, ampak tudi kot opomin, da v sklopu seksa kar naprej sprejemamo kopico zelo slabih odločitev.

Ta edinstvena praksa ustvarjanja novih Zemljanov, ki bi nam torej morala biti že popolnoma naravna, je tako še danes vir že ponarodelih, iz generacije v generacijo ponavljajočih se napak. Smo vendarle vrsta, ki je obsedena s seksom in nam je tako uspelo najti premnogo načinov, da tudi na tem področju kar se le da pogosto izberemo tisto napačno pot.
Na primer …

Seks za eno noč

Študije kažejo, da se več kot 50 odstotkov spolno aktivnih ljudi predaja intimnim užitkom brez možnosti dolgoročne vezave. Pri takem odstotku verjetno lahko že govorimo o normativu. Kar pomeni, da bi moral obstajati neki konsenz, da je seks za eno noč preprosto nekaj, v čemer očitno (vsaj večinoma) uživamo. V resnici pa je to dejanje za moške nekaj popolnoma drugega kot za ženske.

Za moške je seks pač seks. Za moške je nekako nepisano pravilo, da je tudi slab seks boljši kot nič seksa, kar preprosto pomeni, da moški s seksom za eno noč večinoma nimajo kaj dosti težav. Bolj problematično je to za ženske, ki naj bi se spuščale v te enonočne avanture zaradi lažnega laskanja in potrebe po občutku zaželenosti. Povedano nekoliko drugače – ženske se za seks za eno noč skorajda vedno odločajo na podlagi zmotnih prepričanj in lažnih pričakovanj, ta pa potem praviloma vodijo do razočaranj in sramote.

Kot so zapisali v LiveScience žurnalu, je psihologinja Anne Campbell iz univerze Durham v Angliji med svojo študijo od žensk, ki jih je vprašala, zakaj so se prepustile seksu za eno noč, najpogosteje dobivala odgovore, kot je npr. "Tako mi je godilo, ker sem mu bila privlačna, bila sem vesela." Kar se zdi čisto sprejemljivo, dokler temu ne dodamo še drugega dela raziskave, tisti moški del, ki pravi, da moški drastično spustijo svoje standarde, ko se odločajo za seks za eno noč. Verjetno zato ne preseneča informacija, da so moški pripravljeni reči karkoli, da bi dobili to enonočno avanturo. Ergo – ženske so v ta seks največkrat zvabljene z lažnimi komplimenti in neresničnimi obljubami.
Zaključek dr. Campbell je torej zelo enostaven – nobeni ženski ne bi smel
biti kompliment to, da hoče moški z njo enkrat seksati.

Vračanje k bivšim

Racionalno gledano se verjetno vsi strinjamo, da je vračanje k bivšim partnerjem slaba odločitev. Bivši so bivši z razlogom, ne glede na to, kakšni so ti razlogi. Vam so morda všeč sprehodi v naravi, njemu pa onegavljenje z drugimi ljudmi za vašim hrbtom. Preprosto nista kompatibilna. A kljub temu se veliko ljudi vrne k bivšim partnerjem ali ljubimcem. V študiji univerze v Arizoni so odkrili, da naj bi več kot 30 odstotkov ljudi imelo seks z bivšimi partnerji po že končani vezi. Razlog? Ker ob končanem razmerju čutimo, da smo nekaj izgubili in potem s tem intimnim stikom z bivšo ali bivšim nekoliko omehčamo ta neprijetni občutek izgube in pomanjkanja.
Osamljenost takoj po končanem razmerju ravno tako ni prav zelo zabavna, zato ogromno ljudi v nočnih urah, ko so s solzo v očeh sami pojedli celo pico in se lahkotno alkoholizirali z buteljkami, ki so jih sicer varčevali za kakšno posebno priložnost, poskusi vzpostaviti kontakt z bivšimi partnerji. Občutek poznanega, domačega, preverjenega jih vleče k želji, da bi si vrnili te trenutke bližine.
Seveda pa je pri vsem tem še en poglavitni motivacijski dejavnik: upanje. Ko se za nas neko obdobje konča, se ga potem spominjamo samo prek prijetnih trenutkov. S tem pretirano olepšamo nekaj, kar mogoče niti ni bilo tako zelo čudovito. Zato se preteklih razmerij, če ta res niso bila patološki čustveni orkani, spominjamo v dobri luči, brez spominov na realno stanje, tako kot recimo radi govorimo o naših mladostniških letih kot o 'dobrih starih časih' in kako se danes precej radostno spominjamo sage Somrak.

Nezaščiten seks

Ko se spuščamo v seksualne stike s svežimi partnerji nikoli ne vemo, kako dosledni so s higieno svojih intimnih predelov in kako zelo skrbijo, da se jim pod spodnjicami ni razrasel almanah spolnih okužb, ki ga potem nevestno trosijo naokoli. Nezaščiten seks je danes eden najbolj tveganih adrenalinskih športov, saj iz Inštituta za varovanje zdravja ponovno sporočajo, da je porast spolno prenosljivih okužb spet na porastu. S klamidijo na čelu te depresivne statistike.
A kljub vsem številkam in vsem zgodbam o aidsu in HIV-u in nezaželeni nosečnosti in herpesu in vsem preostalim tveganjem, ki nas lahko čakajo med nogami naključnega kandidata ali kandidatke za malce posteljne zabave, se ljudje še vedno vsepovprek odločajo za nezaščiten seks, preprosto zato, ker so prepričani, da se njim kaj takšnega pač ne more zgoditi.

Krivec za to nerazsodnost so predvsem naši možgani, ki se ob seksualnih tematikah spremenijo v popolnoma neuporaben organ, enostavno manipuliran z lepimi obrazi in slokimi telesi. Poglejmo zelo plastičen primer. V študiji o percepciji tveganj iz leta 1999 so izbrani skupini žensk pokazali fotografije različnih moških in jih prosili, da ocenijo, koliko je možnosti, da bi z njimi imele nezaščiten seks, obenem pa naj podajo še oceno, kakšna je verjetnost, da imajo ti moški spolno prenosljive bolezni. Samo na podlagi teh fotografij so ženske ocenile, da moški boljšega videza verjetno nimajo spolno prenosljivih bolezni in bi zato z njimi imele nezaščiten seks. Seveda pa osnove virologije povedo, da videz nima kaj dosti zveze z raznolikimi zajedavci na intimnih predelih.

Kar je pri vsem še najbolj presenetilo, pa je predvsem to, da je v bistvu nepričakovano veliko žensk pripravljenih tvegati spolno prenosljive okužbe samo zato, ker je frajer privlačen, saj so pričakovali, da bodo ženske veliko bolj premišljeno sprejemale tovrstne odločitve. Enake študije z moškimi niso izvajali, ker so rezultati verjetno že vnaprej jasni – večina moških bi prav tako tvegala okužbo … verjetno z vsako žensko, ki ima pulz.

Foto: Shutterstock

Liza - 52/2017

Članek je objavljen v reviji
Liza - 52/2017

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.