Spomladi je na vrtu najlepše, ko prekopljemo zemljo in naredimo gredice ter začrtamo, kaj bomo kje sadili in sejali.

Zelo pomembno je, da se že nakupa sadik in semen lotimo pravilno. Le dobra sadika, ki je močna in zdrava, nam zagotavlja zgoden in obilen pridelek zelenjave. Sadike so na voljo v stisnjenih prstenih kockah ali mini lončkih, kjer imajo sadike veliko koreninsko grudo. Večja je koreninska gruda, manjši presaditveni šok doživi rastlina ob presajanju.

Kompaktne, zdrave in z razvitim koreninskim sistemom

Sadike vrtnin morajo biti kompaktne, zdrave in morajo imeti dobro razvit koreninski sistem ter zdravo steblo. Sadike z dobro razvitim, velikim koreninskim sistemom boljše prenesejo šok ob presaditvi in po presajanju normalno rastejo dalje, saj niso čutile pretresa 'selitve' v drugo zemljo.

Solate

Sadike kapusnic in solate naj imajo največ pet pravih listov, saj preveč razviti listi sadik po presajanju ovenijo in se posušijo.

Paradižnik in paprika

Sadike paradižnika morajo imeti dovolj prostora za rast in le dovolj močne lahko presajamo, ko že imajo prve cvetne nastavke. Sadike paradižnika naj bodo močne, s kratkimi in debelimi stebli, s kratkimi presledki med posameznimi listi in visoke približno od 25 do 35 cm. Podobno velja pri papriki.

Jajčevci in občutljive kumare

Za sadike jajčevca je pomembno, da imajo dovolj veliko koreninsko grudo, saj če presajamo cvetoče sadike, bosta prostor in čas na gredi veliko boljše izkoriščena.

Kumare so zelo občutljive in slabo prenašajo presajanje, ker se njihov koreninski sistem slabo obrašča. Zato je pomembno, da imajo sadike dovolj veliko koreninsko grudo – s tem se izognemo šoku ob presajanju, za kar so občutljive vse bučnice.

Doma

Tudi če jih ne nameravamo takoj posaditi, jih dobro zalijmo in pustimo na prostem, vendar ne izpostavljene soncu. Najbolje, da se presajanja pozno popoldne oziroma zvečer, ko ni več sonca.

Izbira semen

Preden se odpravimo po nakupih, pobrskajmo po starih zalogah semen in jih preglejmo. Čisto vsa semena, ki so nam ostala od lani, žal ne bodo več uporabna. Seme tudi med mirovanjem živi, diha in zato porablja zaloge hrane. Tako nekatere vrste zelenjave že po letu dni nimajo več sposobnosti kaljenja, nekatere pa kalijo še po petih letih. Seme mora biti zdravo in nepoškodovano. Le iz takega semena bo zrasla zdrava in močna sadika.

Sajenje

Sadike, ki so vzgojene v stisnjenih prstenih kockah ali v gnezdih, presajamo s sadilno lopatko, malo motiko ipd. Pred sajenjem jih dobro zalijemo, nato pa sadimo skupaj z zemeljsko grudo, malo globlje, kot so rasle prej. Le sadike solate in zelene sadimo enako globoko, sicer ne tvorita glav oziroma gomoljev.

Večje sadike paradižnika položimo poševno v jamo in pokrijemo – to pospešuje rast stranskih korenin. Tudi sadike paprike sadimo malo globlje, kot so rasle doslej. Tako kot paradižnik imajo namreč veliko sposobnost, da poženejo stranske korenine. Po presajanju sadike še dobro zalijemo in vsaj še nekaj dni skrbimo, da bodo rastlinice imele dovolj vlage.

Avtohtone rastline

Če kupujete avtohtone domače sorte, ki so že po naravi odpornejše, ste naredili veliko. V našem okolju pridelana semena so prilagojena na naše razmere, zato bodo rastline že na samem začetku močnejše in odpornejše. Prav tako pa na ta način ohranjamo svojo dediščino, ki se žal s pojavom semenarstva počasi izgublja. Včasih, ko semenarstvo še ni bilo tako razširjeno, so gospodinje same skrbno pobirale semena in jih hranile za naslednjo sezono. Tako so v kmečkih vrtovih nastale in se desetletja ohranjale sorte številnih vrtnin.

Liza - 17/2017

Članek je objavljen v reviji
Liza - 17/2017

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.