Letos posejmo in posadimo avtohtone sorte vrtnin ter ohranimo našo neprecenljivo kulturno dediščino. Ptujska rdeča čebula, belokranjka, ljubljanska ledenka, posavka in ljubljansko rumeno korenje, žličar, češnjevec, maslenec, maslena koleraba ... Naše stare sorte zelenjave spet osvajajo slovenske vrtove.

Na policah trgovin najdemo vsaj nekatere naše tradicionalne sorte vrtnin. In če se sprehodimo po tržnici ali si ogledamo izbiro semen in sadik, hitro prepoznamo povečano zanimanje za stare sorte, ki jim je še nedavno grozila pozaba. Gre za nostalgijo, romantično vračanje v preteklost ali za prepoznavanje resnične in preverjene kakovosti? Malo v šali bi lahko rekli, da smo priča pravemu valu »zelenjavnega konservativizma«.

Nepremagljiv okus

Skoraj vsi imamo izkušnje z zelenjavo in plodovi, ki so na polici videti tako lepi, popolnih oblik, bleščečih barv in navdušujoče veliki, toda ta lepa slika le še poveča razočaranje nad pogosto vodenim, neizrazitim okusom in vonjem. V odziv na to smo se začeli spraševati: katera je že tista hrustljava solata polnega okusa, ki jo je mama tako z užitkom namešala v velikanski skledi? In kateri je tisti paradižnik z babičinega vrta, ki je tako lepo dišal? Na srečo smo v Sloveniji še uspeli ohraniti veliko teh starih sort, ki so se skozi stoletja prilagajale našim razmeram in skozi selekcijo razvile značilne okuse, ki jih imamo tako radi.

Avtohtone domače in udomačene sorte vrtnin so prilagojene na naše podnebne razmere in imajo nam tako domač okus.

Kaj sploh so avtohtone sorte vrtnin?

Avtohtone sorte vrtnin so del naše kulturne dediščine in biotske raznovrstnosti. Če smo povsem natančni, se naše stare sorte zelenjave razvrščajo v dve skupini: avtohtone domače sorte in udomačene sorte. Avtohtone so tiste, ki so nastale iz avtohtonega izvornega semena, niso bile načrtno žlahtnjene ter se pridelujejo, vzdržujejo in razmnožujejo v Sloveniji. Najbolj priljubljene smo našteli že zgoraj, v uvodu. Udomačene ali tradicionalne sorte pa so sicer tujega porekla, vendar se jih že več desetletij prideluje v Sloveniji in so prilagojene na naše pridelovalne razmere. Gotovo tudi teh nekaj poznate, recimo dalmatinsko ledenko in paradižnik novosadski jabučar.

Hvaležne sorte – tudi za začetnike

Avtohtone in udomačene sorte zelenjave radi gojimo tudi zato, ker so »hvaležne«. Tako pravimo rastlinam, ki ne zahtevajo posebne pozornosti ali so nasploh manj občutljive. Prav zato jih priporočamo tudi manj izkušenim vrtičkarjem in začetnikom. Razlog je preprost. Te sorte se v naših krajih pridelujejo že stoletja. In ker se ob vsaki letini za semena izberejo tiste rastline, ki imajo največ zaželenih lastnosti, se skozi čas oblikuje sorta s takšnim genskim zapisom in lastnostmi, ki so prilagojene vsem posebnostim našega podnebja. Boste tudi vi našli prostor zanje v vašem vrtu – in kuhinji?

Za kaljenje semen avtohtonih sort lahko uporabimo različne vrste odpadne embalaže in tako prispevamo k varovanju našega okolja.

SPAR Kot nekoč

Prizadevanjem za ohranitev naših dragocenih sort zelenjave se je zdaj pridružil tudi SPAR z novo blagovno znamko SPAR Kot nekoč. V sodelovanju s Semenarno Ljubljana so pripravili pester izbor kakovostnih semen, seveda pa niso pozabili niti na semenski krompir Kresnik in čebulček. Na voljo sta obe najbolj priljubljeni slovenski sorti čebulčka: ptujski rdeči in belokranjka. Zagotovite si semena ter letos posejte in posadite avtohtone sorte, ki so jih cenili in z ljubeznijo gojili že naši predniki.