V Evropo so buče prišle iz Mehike, menda zahvaljujoč Krištofu Kolumbu.

Najprej so bile za okras, nato za krmo živalim, uporabljali so jih tudi za posode, pozneje pa smo ljudje končno tudi ugotovili, da so buče zelo okusne. Indijanke so jih uporabljale kot lepotilo, Kitajci pa v farmacevtske namene.

Nad starostne pege

Barva buče nakazuje na bogat izvor betakarotena – močnega antioksidanta, ki ščiti organizem pred vplivom prostih radikalov, krepi imunski sistem in preprečuje razvoj malignih tumorjev. Sicer pa meso buč vsebuje okoli 90 odstotkov vode, beljakovine, ogljikove hidrate, minerale, kalij, kalcij, mangan, fosfor in železo, vitamine A, B1, B2, B6, C in E. Obenem je v buči obilo vlaknin, zaradi česa velja za eno boljših čistilk prebavnega trakta. Tako bučnice recimo pomagajo pri odpravljanju glist in drugih črevesnih zajedavcev. Jedi iz buč umirijo tudi sluznico in blažijo črevesne težave, ker umirjajo razdražen želodec. Glede na to, da so lahko prebavljive, so primerne za ljudi vseh starosti. Uživajo jih lahko tudi nosečnice, ki imajo težave s slabostmi. Še posebej jih priporočajo ljudem s povišanim holesterolom, saj vsebujejo fitosterine, ki holesterol nižajo, primerne pa so tudi za tiste, ki si želijo shujšati, delujejo kot diuretik in spodbujajo telo k porabi maščob.

Na vse načine

Bučo jemo surovo, kuhano ali pečeno. Odlično se ujema z začimbami, kot so peteršilj, materina dušica, kadulja, lovor, muškatni orešček, ingver in cimet. Sveže buče so dostopne poleti, jeseni in na začetku zime. Lahko jih spečete (same ali s krompirjem) v pečici, podušite in postrežete kot prilogo, naredite pire, njoke in testenine, jih dodate juhi iz različne zelenjave ali naredite bučno juho, v katero na koncu kanete nekaj kapljic bučnega olja …

Olje

Razen buč je zelo hranilno tudi bučno olje, ki je dober antioksidant, saj vsebuje precej vitamina E in provitamina A. Najboljše je hladno stiskano, se pravi nepredelano. Bučno olje spada med hranilno najbogatejša olja: vsebuje esencialne maščobne kisline omega 3, ki varujejo organizem pred vnetji, krepijo imunski sistem, varujejo srce in ožilje.
Semena
Tudi semena prispevajo k boljšemu zdravju in počutju, saj vsebujejo cink, selen (preprečuje vnetja, pomemben je tudi za srce in ožilje ter imunski sistem) in nekaj redkih aminokislin. Uživanje semen naj bi nižalo nevarnost za razvoj raka na prostati, poleg tega pa naj bi uživanje bučnega mesa preprečevalo raka na pljučih, črevesju, mehurju, pa tudi druga obolenja, na primer srčne bolezni (pomaga preprečevati aterosklerozo) in degeneracijo rumene pege. Poleg tega uživanje buč (mesa, olja in semen) varuje pred prezgodnjim staranjem, aktivira delovanje možganskih celic, odpravlja kronično zaprtje in varuje vid.

Cvetovi

Kot posebna delikatesa so cenjeni tudi bučni cvetovi. Niso le lepo videti, ampak so tudi zelo okusni. Večje cvetove lahko napolnite z nadevom, na primer s kremnim sirčkom in zelišči, mletim mesom ali rižem. Nadevane cvetove nato ocvrete, spečete ali gratinirate.
Bučke zavijte v plastično vrečko, saj tako ostanejo v hladilniku sveže tudi do dva tedna. Lahko jih tudi zamrznete: surove ali blanširane in narezane na koščke.

Za presno in mesojedce

Bučke običajno uživamo kuhane ali pečene, zelo dobre pa so tudi presne. Priljubljeni recepti za nadevane bučke so predvsem v kombinaciji z mletim mesom.

Pri vegetarijanskih ljubiteljih žara so bučke dobrodošla alternativa za običajne mesne dobrote. Surove bučke se zelo dobro podajo k osvežilni poletni solati. Dobro se ujemajo z drugimi sestavinami, kot so na primer paradižnik, jajčevci ali gobe. Recepti za bučke so številni
in pestri. Od bučne juhe do nadevanih, v kolačih, narastkih, polpetih ali prikuhah.

Foto: Shutterstock

Liza - 45/2017

Članek je objavljen v reviji
Liza - 45/2017

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.