Absolutno je moja prva asociacija na besedo kura vezana na tiste fine beljakovinske zalogaje, ki jih dobimo iz rahlo neumnih, pa vseeno neizmerno simpatičnih in koristnih živali.

Dajejo vtis, da so neizmerno pridne, saj neprestano nekaj nabadajo po tleh in se z rahlo nevrotičnimi sunkovitimi gibi vratu ozirajo okrog, da ne bi česa zamudile. So zelo hvaležne, če se jim natrosi hrana, že njihovo prvo jutranje oglašanje je koristne narave, saj prebuja, poleg vsega pa je uporaben in pri jedcih zelo priljubljen kar ves njihov telešček.

Sem ter tja jim sicer ponagaja orientacija, prav tako jim usluge ne dela frekvenca, s katero se sem in tja zaderejo, ampak če jim oprostiš še tisti rahlo prazen pogled, so prav čudovita bitja. In ko takole razpredam, opažam, da so kakšni prej omenjeni vedenjski vzorci opazni tudi pri nekaterih ljudeh.

Kure kokodajsajo. Človeške predstavnice pa stavke začenjajo s "ko". Tako je iz njihovih ust pogosto slišati: ko sem bila jaz tam in tam, ko sem jaz počela to in to, ko se dobim s tem in s tem, ko bom postala to in to, pa ko bom šla na dopustke, ko se bom poročila in tako naprej in tako dalje. Najboljše pa so, ko pride do tega, da začnejo same zase dokazovati, da so dotične predstavnice perja res prave dame.

A od dame niti d. Najprej jo seveda izda njen imenitni modni okus pri izbiri celostne stilske podobe, ki je kljub velikemu vloženemu budžetu na trhlih osnovah. Nato se zaplete pri jeziku, saj se v čast intelektualizmu med vsak deseti stavek nekako prikrade kakšna tujka, ki je res narobe uporabljena. Potem se po navadi take damice zelo krčevito borijo za nekaj zelo družbeno koristnega: po večini imajo rade delfine in bodo z utripajočo vratno žilo zagrozile vsakomur, ki se ne zaveda pangalaktičnega pomena te živalske vrste, tiste bolj sofisticirane pa so se pripravljene skorajda stepsti za paritvene pravice določene vrste albatrosov.

No, ampak želim povedati, da bo staro reklo že držalo, saj sem bila pred dnevi priča čudoviti združitvi: moj dolgoletni prijatelj, ki si želi le čim bolj ugodno živeti za denar, ki ga dobi: da, pravilno ste prebrali, on je eden izmed tistih in v bistvu se zdi meni prav kulsko, da ga tega ni sram povedati – no, on ima punco! In to ravno takšno, o katerih sem govorila prej.

Neverjetno, kakšna kompatibilnost: ona ne neha razlagati o sebi, brez filtra zanimivosti, ustreznosti ali zabavnosti podanih informacij – da pa ne bi postalo tudi po dveh urah dolgočasno, začne po izčrpanju vseh aktualnih tem posegati v polje svojih preteklih ljubezenskih izkušenj. Ki so seveda katastrofalne, naj samo ošvrknem del dialoga: "Oooh, kolikokrat sem že bila na teh kao slučajno spontano 'zgodečih se' zmenkih! Neprestano so mi hoteli prijatelji uturiti kakšnega fanta! (kar se zdi meni povsem logično)

V najboljšem primeru se je izkazalo, da ima vsaj bejbo!" Najhujše je, da se je on temu blaženo smehljal in se poleg vsega še pohvalil, da ga njegova družica suvereno premaga v pijanskih poškodbah: njemu je v aromatičnem stanju uspelo samo enkrat si pošteno nalomiti komolec, ona pa ima celo zgodovino padanja po tleh. Na obraz. In ko sem tako čedalje bolj odprtih ust opazovala to nenavadno ljubezen, sem postajala vse bolj prepričana, da je v življenju res vse točno tako, kot mora biti.

Njej je všeč, da jo pridno posluša (kar ob tolikšnem vnosu pomirjujočih substanc res ni neki napor, če me razumete), njemu je všeč, ker ni psihično motena kakor njegove prejšnje bejbe, obema pa najbolj ugaja to, da se vidita večinoma zgolj med vikendi, kar je čudovit recept za to, da se ne naveličaš. Zdaj pa mi oprostite, grem brskat po dvorišču, da vidim, ali kje tudi mene kakšno zrno čaka.

Lisa - 10/2015

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 10/2015

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.