Krediti, limiti in kreditne kartice za večino ljudi predstavljajo način življenja.

Z njimi plačujemo položnice, kupujemo hrano, oblačila, stanovanja, avtomobile računalniško opremo itd. Verjeli ali ne, vendar niso vse obveznosti enake. Zato je treba ločiti med 'zdravo' in 'nezdravo' zadolženostjo.

Zdrava zadolženost je tista, za katero star angleški pregovor pravi: “it takes money to make money.” Pomaga nam ustvariti prihodek in nam povečuje neto vrednost. Med tovrstne primere štejemo: investiranje vase, v svoje znanje, ki že dolgo velja kot sinonim za uspeh. Nakup nepremičnine, pri čemer je razlika, ali kupujemo nepremičnino, s katero rešujemo stanovanjski problem, ali kupujemo nepremičnino kot naložbo.

Pri prvi moramo biti toliko bolj previdni in imeti več lastnih sredstev, pri drugi pa je pomembno, da je ta tržno zanimiva, in npr. nakup opreme. Nakup računalnika na obroke je lahko primer zdrave zadolžitve, če z njim začnemo ustvarjati prihodke iz npr. opravljenega dodatnega dela od doma itd. Nezdrava zadolžitev pa je tista, kjer z nakupom stvar izgublja svojo vrednost. Sem spada npr. nakup avtomobila (če ga ne uporabljamo kot sredstvo za prevoz potnikov in nam ne prinaša prihodka), nakup oblačil, nakup drugih dobrin, ki jih v resnici sploh ne potrebujemo itn. In ravno ta, nezdrava zadolžitev je najpogostejša in se je tako težko znebimo.

Živeti v limitu, živeti s pomočjo kreditnih kartic, kreditov in drugih zasebnih posojil je tek na kratke proge, saj se slej ko prej možnost dodatnega zadolževanja konča. Takšen način zadolževanja ni samo navadno najdražji, povzročajo tudi visoke obveznosti ter vsakodnevno skrb, kako se jih znebiti.

Če bi se želeli znebiti limita, kreditnih kartic in/ali gotovinskih kreditov, potem je nujno treba najprej sploh ugotoviti, kakšne so naše obveznosti. Ja, to je tisto najtežje, in česar se velika večina ljudi tako izogiba. Pa vendar brez tega ne gre. Marsikdo se sploh ne zaveda, kako drago nas stane neki limit in da je včasih celo bolj smotrno najeti posojilo in z njim poplačati limit. Na ta način prihranimo tako pri obrestih kot stroških.

Pa še dokončno se ga znebimo. Pri kreditnih karticah pa je pomembno, da vemo, čemu so primarno namenjene in da jih res uporabljamo le za ta namen. V prvi vrsti je to plačevanje storitev, nakup v tujini in potem spletnemu nakupovanju. A za to moramo imeti res nadzor. Zato je nujno, da se v prihodnje, preden se zadolžimo najprej, vprašamo, ali gre za 'zdravo' ali 'nezdravo' zadolžitev. In bodimo iskreni: ne glede na to, za katero zadolžitev se odločimo, to ne pomeni nič drugega, kot da si bomo privoščili nekaj, kar si v resnici ne moremo. Če bi si lahko, ne bi potrebovali posojila.

Specialistka za financiranje in osebni proračun v podjetju Vezovišek&partnerji strankam pomagam pripraviti individualni načrt financiranja in namesto njih krmarim mimo finančnih pasti ter poskrbim, da se varno zadolžijo. V reviji Liza svetujem in odgovorjam na vaše vprašanje, ki mi ga pošljite na elektronski naslov ana@financnirecepti.si. Več o podjetju Vezovišek&partnerji na: www.vezovišek.si

Liza - 41/2017

Članek je objavljen v reviji
Liza - 41/2017

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.