V Ameriki so pred časom delali raziskavo, s pomočjo katere so ugotovili, da kar 76 % ljudi živi od plače do plače. To pomeni, da vsak sedmi oziroma skoraj vsak osmi ne zmore plačati stroška, višjega od 1.000 USD. Si predstavljate? Kaj mislite, je pri nas ta odstotek nižji?

Ko to vprašanje postavim svojim slušateljem na predavanjih, mi navadno odgovorijo: "Pri nas je ta odstotek še višji." Ja, in glede na to, kakšne navade ravnanja z denarjem imamo Slovenci v večini, bi se pridružila temu mnenju.

Pa vendar bi lahko ta odstotek precej spremenili, če bi nam kdo pokazal, kako. Če bi že od samega začetka, tj. od trenutka, ko smo prejeli prvo plačo oz. prejeli prvo nakazilo na transakcijski račun, ravnali drugače. Naj vas potolažim. Nič hudega, če vam do danes tega še nihče ni pokazal, vam danes razkrijem jaz.

Spet se vse začne pri vodenju proračuna, o katerem ste že lahko brali.

Brez tega, da ne vemo, kolikšni so naši povprečni mesečni izdatki, bomo težko naredili prvi korak.

Prvi korak je namreč ta, da moramo najprej privarčevati sredstva v višini povprečne mesečne porabe. Tisti, ki se držite receptov in ste ta korak že naredili, super. Prestale pa to še čaka in boste morali to narediti čim prej. Najbolje še danes, sicer bo spet minil mesec, dva, tri, leto, dve itd. oz. bom iskrena, se tega ne boste lotili, ker vas bodo druge obveznosti prehitele.

Recimo, da ugotovimo, da so naši prihodki 1.000 evrov in da je naša povprečna mesečna poraba 800 evrov. To pomeni, da bomo morali najprej privarčevati 800 evrov.

Kako in kdaj to dosežemo?

Če se spet držimo enega izmed prejšnjih receptov, da 10 % namenimo za kratkoročne cilje, potem nam bo to uspelo najkasneje v osmih mesecih. Se strinjate? 8 x 100 evrov (torej vsak mesec damo na stran 10 % od prihodkov). Ko ta sredstva privarčujemo, jih hranimo na varčevalnem računu. Pozor! Varčevalni račun mora biti brezplačen in sredstva lahko dobimo kadarkoli (ne smejo biti vezana).

Potem pa sledi nekaj, česar gotovo niste pričakovali.

Vsakega prvega v mesecu si na osebni račun nakažemo toliko sredstev, kot jih potrebujemo za tisti mesec, in jih razporedimo po kategorijah. Ko dobimo plačo ali priliv (če imamo lastno podjetje ali drugo obliko dela), pa ta sredstva preusmerimo na varčevalni račun.

Zakaj?

Ker jih v resnici ne potrebujemo. 'Plačo' smo si sami že nakazali prvega v mesecu in takrat preračunali, kolikšna ta mora biti. Zakaj bi potem imeli več denarja? In potem, naslednji mesec, spet začnemo od začetka ...

Ta način ravnanja z denarjem je marsikomu nekaj čisto novega, misija nemogoče, pa vendar ni tako nemogoča. Zakaj ne? Ker je potrebne zelo malo discipline, da to dosežemo. Učinek pa je eden najmočnejših. Zamislite si, kako super je, ko ni treba razmišljati o tem, ali nam bo delodajalec plačo nakazal v petek, 16., ali pa v ponedeljek, 19. Ja, samo trije dnevi razlike, pa vendar za marsikoga cela večnost.

Pozabite na ta nepotrebni stres. Odločite se danes in naredite spremembo v svojem življenju.

Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun

V podjetju Vezovišek&partnerji strankam pomaga pripraviti individualni načrt financiranja in namesto njih krmari mimo finančnih pasti ter poskrbi, da se varno zadolžijo. V reviji Liza svetuje in odgovori na vaše vprašanje, če ji ga pošljete na elektronski naslov ana@vezovišek.si. Več o podjetju Vezovišek&partnerji na: www.vezovišek.si

Preberite še: Kako izboljšati finančno stanje? Upoštevajmo pravilo 10 : 10 : 80

Liza - 7/2017

Članek je objavljen v reviji
Liza - 7/2017

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.