... takoj ko smo zadovoljni sami s sabo, stagniramo.

Da Ljubljana Festivala ne jemlje kot svojega, temveč kot priložnost, da s svojo ekipo nekaj naredijo, priča 25 let, ki jih je Darko Brlek kot direktor in umetniški vodja festivala odgovorno speljal. Ne misli, da že vse vedo in so vse naredili najbolje. Tako kot doslej bo tudi letos s svojo ekipo in programom stal za tem, da bodo obiskovalci in vsi, ki so s 65. Ljubljana Festivalom (www.ljubljanafestival.si) kakorkoli povezani, dobili to, kar obljubljajo.

Kako bi fantek iz Pobrežja pri Ptuju, pastirček s svojimi sanjami gledal na vaše današnje življenje v Ljubljani?

Darko Brlek: Takrat sploh nisem vedel, kje je Ljubljana. Kakorkoli že, vsak hodi po svetu z odprtimi očmi. Imamo ogromno takšnih fantkov, ki so prišli od nekod in so danes vrhunski plesalci, pevci, dirigenti. Ne bi rekel, da je Ptuj name kakorkoli vplival. Ptuj je zelo lepo mesto, ampak še zdaj zelo zaspano. Ima krasno zgodovino, toda samo zgodovina ni dovolj. Ima tudi prekrasno arhitekturo, okolico z vinogradi, pašniki, njivami, vsem živim, kar je, ampak menim, da je vse to premalo izkoriščeno. Tudi sama čistoča ulic ni takšna, kot bi lahko bila. Škoda, imajo terme, zelo prepoznavno kurentovanje in še kakšne druge dogodke. Ptuj ima vse za izjemno uspešno mesto, vendar bi lahko iz vsega tega precej več potegnili. Večjo prepoznavnost, po drugi strani pa je vprašanje, ali to sploh želijo.

Mislite, da sploh imajo takšno vizijo mesta?

Darko Brlek: Menim, da ljudje, ki tam živijo, imajo radi svoj mir. Vsi pobirajo otroke iz vrtca ob treh popoldne, medtem ko jih mi v Ljubljani ob petih. Tam življenje drugače poteka. So pa to zelo ponosni ljudje, verjamejo vase, so marljivi, ampak tudi precej neodzivni na druge vplive. Tako da je Ptuj že lep, ampak moraš si želeti živeti v takšnem miru. Ljubljana je seveda drugačna. Je majhno mesto, ampak ima pa svoj šarm ravno v tem, ker je prestolnica, ima ambasade, veliko kulturnih inštitucij, je na dobri poti in postaja prepoznavna turistična destinacija. Ponovno moramo paziti, kakšen turizem se bomo šli. Premajhni smo, da bi se šli kar vse povprek in tu vidim možnost za kulturni turizem, seveda je tudi narava tista. Ta zelenost in naziv Zelena prestolnica Evrope sta prav gotovo pomembna, mesto je varno, včasih tudi malo zaspano. Večina restavracij se zapre ob 10. zvečer, kar se bo moralo spremeniti.

Gre zahvala Primožu Lorenzu, ker je precej prispeval k nočnemu kulturnemu življenju v starem mestnem jedru Ljubljane?

Darko Brlek: Primož Lorenz je bi začetnik, prav gotovo bi bil vesel, če bi videl kakšen delež starega mestnega jedra je zaprt za promet in namenjen prireditvam.

Kako to, da se vas je klasična glasba tako prijela?

Darko Brlek: Enkrat sem začel vaditi klarinet in potem, ko enkrat začneš resno vaditi, si notri. Potem ti drugega ne preostane, kot da vežbaš naprej.

Ali človek ujame ritem?

Darko Brlek: Ne samo ritem, imaš tudi potrebo po izražanju. Instrumenti so tako kot šport. Moraš biti v vrhunski formi, če se želiš izražati. Ne moreš se kar izražati, pa nič več vaditi. To ne moreš. Treba je obvladati fizične spretnosti, tako da na njih sploh več ne misliš, šele potem lahko pride prava glasba. Še zdaj to počnem.

Vsakodnevno vadite?

Darko Brlek: Ja. Gre za disciplino, pa tudi za potrebo. Kadar imam kakšno daljšo pavzo, ko ni koncerta, si vzamem kakšen teden ali 14 dni prosto. Če imam koncert s programom, ki ga znam, se moram začeti resno pripravljati vsaj 20 dni prej. To je kot trening.

Kdaj vadite, če ste vpeti v delo od jutra do pozno v noč?

Darko Brlek: Prej ali potem, najbolje je prej, ko je človek še spočit.

Je res, da ste na poti več kot 365 dni?

Darko Brlek: Ne, ni res. Veliko sem na poti, ampak zdajle bom veliko manj, ker sem 5. maja zaključil 22-letno članstvo v bordu Evropskega združenja festivalov (EFA) in 12-letno predsedništvo ter osemletno podpredsedništvo. Sem pa predsednik Akademije evropskega združenja festivalov. Akademijo smo ustanovili za šolanje mladih festivalskih direktorjev in jo delamo dvakrat na leto po vsem svetu. Letos bo v Meranu in Šanghaju, lani je bila na Tajskem in v Koreji. Imamo omejeno število slušateljev, 40 iz vsega sveta, ki jim predava 10 predavateljev. Zdelo se mi je, da to lahko še ostane, seveda imam še koncerte in ostala potovanja, sem pa bil nekoliko pasiven v International society of performing arts (ISPA) s sedežem v New Yorku, ker sem imel toliko dela z Evropskim združenjem festivalov. Na začetku junija bi moral biti v Montrealu, pa nisem šel ravno zaradi premiere muzikala Vesna in vsega skupaj.

So dogajanja v zvezi s festivalom že v visokem startu?

Darko Brlek: Takšen čas je, saj je ravnokar bila otvoritev. Letos si obetam zelo zanimivo in uspešno sezono.

Ste imeli dobrega mentorja, kar se tiče kulturnega menedžmenta?

Darko Brlek: Seveda, Mitja Rotovnik je bil le eden od prvih kulturnih direktorjev. Kulturnih direktorjev je ves čas bilo veliko, tako kot ministrov. Zadnjič sem videl, da je Društvo pisateljev Slovenije sklicalo vse dosedanje kulturne ministre in še sedanjega. Razpravljali so o prihodnosti slovenske kulture. Meni se to zdi brez veze, ker so vsi kot ministri imeli možnost kaj narediti. Zakaj niso naredili takrat, ko so bili ministri. Pri direktorjih pa je podobno. Vsak, ki ima mandat, seveda sprejme odgovornost za podjetje ali zavod, da ga bo pač vodil po svojih najboljših močeh in v skladu z zakonodajo ter okoliščinami, ki so. Te pa se lahko zelo spremenljive, Evropa danes ni ista, kot je bila pred letom dni, in seveda tudi svet. Treba se je odzivati, tudi ljudje se spreminjamo.

Darko Brlek

Se spreminjajo tudi naše potrebe po kulturi?

Darko Brlek: Ja, spremembe se odražajo na potrebah po kulturi ali čem drugemu. Tudi splošno stanje se zelo pozna na tem, ali ljudje več časa namenijo kulturi ali čemu drugemu. Rečem, da smo festivali kot lakmusov papir, saj se spremembe pri nas najprej odrazijo. Ker smo gibki, se hitro odzovemo na spremembe v nasprotju z drugimi institucijami, kjer je veliko več zaposlenih in kjer kreirajo predstave za daljše obdobje. Tam je težje, ker imajo takšno predstavo, kot jo imajo, in mora biti na sporedu.

So krize dober izziv za kulturni menedžment?

Darko Brlek: No, mi smo stalno v krizi. S tem mislim festival. Kultura pa je širši pojem in z njo vsi radi opletajo, ko jim pride prav. Sicer pa od njih ni kaj dosti. Imamo lep primer, recimo država namenja en odstotek proračuna za kulturo, kar je zelo malo, mesto Ljubljana pa 10 odstotkov. Ne vem, kako je z drugimi občinami, prav gotovo je to pomembno, še posebej zato, ker mestna uprava in župan tega ne jemljejo kot strošek, temveč kot investicijo za omenjeni kulturni turizem in ostale zgodbe.

V kakšnem stanju je bil Ljubljana Festival, ko ste ga prevzeli?

Darko Brlek: To je bilo takoj po osamosvojitvi Slovenije, bil je res precej manjši, takrat je to bil 40. festival, letos pa je 65. Treba je bilo veliko tega spremeniti, predvsem v naših glavah, potem v glavah občinstva, tudi politike ... Ko sem postal vodja festivala, je bil župan Jože Strgar, mislim, da se je od takrat zamenjalo šest županov. Kakšni so imeli malo boljši posluh, kakšni malo slabši, ampak vsi so se zavedali pomembnosti tega, da festival je in je ljubljanski festival, čeprav glede financiranja ni bilo tako, kot je zdaj. Denar v proračunu jim je ostajal, namesto da bi ga investirali.

Ste s članstvom v EFA in ISPA veliko pridobili?

Darko Brlek: Tam sem bil namenoma, to je bil moj cilj. Brez povezav in mednarodnih stikov ne moreš nikjer voditi festivala. Seveda sem se kaj naučil, so se pa tudi drugi lahko kaj od nas naučili. To ni šlo le v eno smer. Najpomembneje je, da smo dejansko odprti. Seveda smo veseli vsake dobronamerne pripombe in ne mislimo, da že vse vemo in smo vse najbolje naredili, ampak sproti urejamo stvari. Pomembno je, da so tisti, ki karkoli organizirajo, zraven s srcem in se trudijo. Vedno lahko gre kaj narobe, je pa drugače, če gre kaj narobe zaradi nekega naključja, slučajno ali gre kaj narobe, ker ni pripravljeno. Ker če ni pripravljeno, potem je to katastrofa. Potem pa niti slučajno ne more dobro uspeti. Srbi imajo za to zelo lep pregovor, ki pravi, da ne moreš narediti torte iz dreka. To seveda drži.

Je na razvoj festivala vplivala tudi vaša spretnost komuniciranja?

Darko Brlek: Ljudje nas vsakič znova ocenjujejo. Vsak večer, ko pridejo na prireditev, ne ocenjujejo samo prireditve in njene izvedbe, ampak vzdušje, koga so srečali, prav vse. Delamo za ljudi in moji sodelavci oziroma vsi skupaj se tudi tega zavedamo, naše delo nam je v bistvu način življenja. Ne delamo sami zase, niti se ne skrivamo pred ljudmi, gremo med ljudi in smo odprti, jih pričakamo, povabimo ...

Najbolj pomembno je, da je obljuba uresničljiva in obiskovalci potem to izkušnjo odnesejo s sabo domov. Se pravi, da so dobili to, kar smo jim obljubili.

Kako pa uskladite cenovno visoke kulturne dogodke s kupno močjo obiskovalcev?

Darko Brlek: Pazimo, ko določamo cene, poskušamo zajeti vse družbene sloje.

Kulture niso željni le tisti, ki si jo lahko privoščijo.

Darko Brlek: Ja, ravno obratno je, naše vstopnice niso drage, so dostopne. Če nekdo res ničesar nima, potem mu je tudi to predrago, se pa trudimo, da imamo popuste za mladino, upokojence, invalidi imajo brezplačen vstop ... Letos smo s cenami šli še malo bolj naproti obiskovalcem, kar se nam obrestuje. Sicer pa cena vedno ne vpliva na to, ali je polno ali prazno. Včasih celo visoka cena bolj vpliva na to, da je polno.

Lahko rečemo, da so Križanke čez poletje srce kulturnih dogajanj širše od Slovenije?

Darko Brlek: Za to so zaslužni vsi, tudi tisti, ki so ustvarjali pred nami. Križanke so zelo znane, ne le v državah nekdanje Jugoslavije, ampak tudi sicer. In vsi, ki pridejo nastopat, so navdušeni.

Gre tudi za osebne odnose z nastopajočimi?

Darko Brlek: Tudi, če prodajaš žarnice, moraš navezati stik s tistim, ki hoče te žarnice kupiti, da lahko začutiš njegove potrebe, kakšne žarnice bi rad.

Razmišljate o tem, da bi časovno razširili trajanje festivala?

Darko Brlek: Drugo leto bomo prav tako kot letos med 6. in 10. februarjem pripravili program v Unionski dvorani, ne vem pa še, ali bo to en dogodek ali trije. Je pa tako, da program ni problem, naredimo ga hitro, le plačati ga je treba.

Ste tip človeka, ki raje kot jamra, česa vse nima, črpa iz tistega, kar ima?

Darko Brlek: Vedno sem bil bolj pragmatičen.

Kaj poveste svoji hčerki Evi Mariji, da počnete?

Darko Brlek: Eva Marija, ki ima sedem let, ve, kaj delam. Je že dvakrat gledala muzikal Vesna od začetka pa do konca. Igra tudi čelo, letos gre že na tekmovanje.

Pri družini Brlek ni heca, kar se tiče klasične glasbe?

Darko Brlek: Ne vztrajam pri tem, da bi se vsi ukvarjali z glasbo, vztrajam pa, da v otroških letih igrajo, dobijo delovne navade, navsezadnje je tudi talentirana. Povsem drugače bo sedela na koncertu, če bo imela nekaj let glasbene šole. Tako da vzgajamo občinstvo z delavnicami na festivalu in malimi odri.

Daste priložnost tudi mladim ustvarjalcem, da lahko v svoj CV zapišejo svojo udeležbo na Ljubljana Festivalu?

Darko Brlek: Načrtno jih vključujemo v programe in skrbimo zanje tako, da se pojavijo v knjižici skupaj z zelo velikim dirigentom ali orkestrom, seveda to za njih nekaj pomeni.

Kako pa kaj napreduje kariera vaše najstarejše hčerke, violinistke Lane Trotovšek?

Darko Brlek: Ona si je že utrla svojo pot, tudi predava na univerzi Trinity v Londonu. Sodi v svetovni vrh. Je pa tako, da ti otroci, ki so šli v večja mesta, nikoli več ne morejo živeti v manjših.

Se vam po 25 letih vodenja festivala zdi, da lahko naredite še kaj novega?

Darko Brlek: Teh 25 let je hitro minilo, ampak seveda se mi zdi, da se da še veliko narediti. Prva stvar, ki jo bomo naredili, je, da bomo združili Križanke pod enotno streho festivala in jih obnovili. Križanke potrebujejo lastnika, potrebujejo tudi obnovo, res jih je treba urediti. Sicer nam tudi zdaj, ko nas je več tu notri, ni vseeno, ampak vsi nimajo tega posluha, sploh pa najemniki, ki so tukaj. Lastništvo je izjemno pomembno, da so stvari urejene.

Kako je z letošnjim naborom velikih imen?

Darko Brlek: Letos je vseh dogodkov manj, več pa je večjih, kar daje festivalu posebno težo in moram tudi reči, da je predprodaja šla odlično. Že mi manjka spanja, ampak se veselim vsakega večera posebej.

Opazujete kakšne volje odhajajo obiskovalci s koncertov, dogodkov?

Darko Brlek: Seveda pridejo komentarji do mene, ampak to ni tako pomembno, bolj pomembno je, ali smo pravilno ocenili izvajalce in povabili prave. So določene stvari, ki nam dajo vedeti, da bo dobro. Treba pa si je tudi večino stvari pogledati, pri tistem pa, česar ne moreš, kot so različne premiere in praizvedbe, se je treba zanesti na analizo, ki jo je vedno treba narediti, kakor tudi dobro pripravo. Potem gre.

Ste prerasli svojega mentorja Mitjo Rotovnika?

Darko Brlek: Nikoli nisem bil direktor koncertne dvorane, tako da bi težko sodil. Bil sem direktor Opere, ki je mogoče podobna, pa spet ni isto, ker ima zelo velik lastni ansambel, ki ga je treba zaposliti. Sem pa ga seveda vedno z veseljem poslušal. To ni bil profesorski odnos, ampak bolj delovni in seveda tisto, kar se ti zdi uporabno, vzameš, drugo pustiš. Festivala ne jemljem kot svojega, ampak kot priložnost, da nekaj naredimo, pokažemo. Življenja si ne kompliciram z njegovimi napakami, pazim, da jih sam naredim čim manj. Sploh se je treba učiti na tujih napakah, in ne na svojih.

Ste dober psiholog?

Darko Brlek: Nikoli se nisem ukvarjal s psihologijo. Vsakdanja komunikacija seveda zahteva določene veščine, kako ljudi pridobiti na svojo stran, kar pomeni, da ti zaupajo, gredo s tabo, pridejo na prireditev, na koncu koncev kupijo vstopnico, in če gre kaj narobe, vedo, da ni bilo namerno, da se pač lahko zgodi in bomo popravili. Stojimo za svojimi dejanji in tudi nimamo nobenih odprtih zgodb.

Želite povedati, da za sabo ne vlečete nobenih repov?

Darko Brlek: Vse imamo razčiščeno. Tudi če so kakšne stvari, ki trajajo zelo dolgo, ne trajajo po naši krivdi, so pač okoliščine takšne. Seveda se trudimo, da je naša slika čim boljša in na realnih temeljih. To ni šminka, ampak takšni smo, kar se pozna tudi pri pridobivanju sredstev, pa naj so proračunska ali sponzorska. Tudi to, da za tisto, kar se ti je uspelo dogovoriti, nekaj narediš in niso denarja vrgli skozi okno. Mi bi z veseljem naredili še veliko več, če bi to lahko pokrili.

Koliko vas je sploh zaposlenih v Ljubljana Festivalu?

Darko Brlek: Zaposlenih je 18, od tega devet tehnikov, čeprav jih za festivalom stoji veliko več. Tudi mestna uprava in mestni svet, vsi naši obiskovalci in sponzorji.

Foto: Goran Antley

Liza - 27/2017

Članek je objavljen v reviji
Liza - 27/2017

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.