Po dežju vedno posije sonce!

Dan v šoli. Slaba ocena. Dan v službi. Nesoglasje s sodelavcem. 

Včasih potrebujemo zgodbe drugih za lastno dobro počutje

Rahlo dvignjen pravokoten prostor z lesenimi tlemi, za njim stena, ki se bolj sluti kot vidi, in ob straneh (včasih) težka žametna zavesa. Oder.

Zakaj se zahvalimo?

Kdaj vam je nekdo nazadnje rekel hvala za obisk ali hvala za pogovor?

Kako se odzovete, ko nekdo strmi v vas?

Se vam je že zgodilo, da je nekdo strmel v vas?

Zakaj si ne bi vzeli časa ZASE!

Imate prost dan. Nepričakovano in nenapovedano.

Blanka Todori: Bodimo tukaj in zdaj!

Življenje ves čas teče.

Blanka Todori o spoznavanju ljudi skozi življenje

Ste že kdaj pomislili na to, koliko ljudi ste spoznali v življenju ali s koliko ljudmi ste bili v stiku in se z njimi povezali tako ali drugače?

Narava nam še vedno daje moč in navdih

Mir in tišina. Samo dež. Na cesti, po kateri se peljem. Okrog hiš, mimo katerih se vozim. Po ulicah, kjer osamljeni pešec hiti po opravkih, se izogiba lužam in si želi, da bi ostal čim bolj suh. Vse, kot da se je ustavil čas.

Blanka Todori: Mali in veliki začetki

Življenje vsakega posameznika je polno malih in velikih začetkov.

Blanka Todori: Pa sanjajmo

Bili ste na potovanju in odkrili čudovit otok.

Blanka Todori: Živimo svoje sanje

Vedno sem se spraševala, kaj so sanje.

Blanka Todori: Vse je ena sama zgodba

Same zgodbe. Povsod okrog nas. Nešteto jih je.

Blanka Todori: Dobro si je vzeti čas

Vsak dan je poln drobnih trenutkov in dogodkov, ki so nam všeč, takih, ki ne pustijo za seboj nič, in takih, ki bi jih radi čim prej pozabili.

Blanka Todori: Kdo je junak?

Mali fantek, ki plaho spusti varno in trdno oporo, da bo naredil svoj prvi korak v življenju, pa čeprav ne ve, kako, ampak le to, da bi rad čim prej začutil tiste tople in ljubeče roke, ki se tako vabljivo iztegujejo proti njemu in komaj čakajo, da ga stisnejo in se razveselijo njegove prve zmage?

Blanka Todori: Nenadoma in brez posebnega opozorila!

Že ves dan se pripravlja. Vroče in soparno je, v zraku je čutiti napetost, ljudje, oblečeni tako sproščeno, kot bi bili nekje v obmorskem kraju, iščemo zatočišče v senci ob hladni pijači in povsod tam, kjer so prostori prijetno (o)hlajeni, oziramo se v nebo in iščemo oblake, ki bi naš korak vsaj za kratek čas naredili bolj prijeten.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri